CICIBAN POJE IN GLASBENO USTVARJA
“Pesem je za predšolskega otroka prva glasba. Petje pesmi je izhodišče, je pot in cilj predšolske vzgoje. Ker je pesem prva orientacija v svetu glasbe, mora otroka dobro uvesti v ta svet. Pesem naj bo umetnina. Pesem mora učinkovati kot doživetje, da bo postala otrokova potreba” (Voglar, M., 1989:44, Otrok in glasba, DZS Ljubljana)
Glasba je sestavni del našega življenja. Spremlja nas ob rojstvu, vpliva na naše počutje, s pomočjo glasbe se lažje učimo in premagujemo ovire, s katerimi se srečujemo v življenju. Predšolski otroci so za glasbo zelo dojemljivi, za njo kažejo sponatano notranje nagnjenje. Otrokove glasbene sposobnosti razvijamo skozi igro, skozi različne glasbene aktivnosti, ki so povezane tudi z drugimi področji dejavnosti. Dejavnosti so tematsko pestre in otroci si tako na njim primeren način gojijo pozitiven odnos do glasbe in si obenem razvijajo glasbene sposobnosti. Pristopi so prilagojeni otrokovemu razvoju in sposobnostim in so sistematično naravnani.
Cilji:
- doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,
- razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti,
- doživljanje in spoznavanje umetniških del.
CICIBAN LIKOVNO USTVARJA
Likovno izražanje je otroku najbljižji in najljubši način izražanja. Pri likoovnem ustvarjanju je potrebna ustvarjalna zamisel, volja, vztrajnost pri delu in ročna spretnost pri izdelavi. Načrtovanje zajema usmerjeno likovno aktivnost. Osnova načrtovanja predstavlja ciljno načrtovanje likovne dejavnosti skladno z njim pa še likovno področje, tema, likovni motiv in likovno tehniko.
Cilji:
- razvijati in spodbujati otrokovo naravno nagnjenje do ikovnega izražanja in vzbujati veselje do likovno ustvarjalnega igranja,
- razvijati in krepiti otrokovo ustvarjalnost, iznajdljivost in samostojnost,
- razvoj kritičnosti, pozornosti volje, delovnih navad, kulture dela,
- seznanjanje otrok z različnimi likkovnimi tehnikami, materiali, orodji in postopki.
CICIBAN PLEŠE
Glasba in gibanje sta za otroka nedeljiva celota. Otrok se začne gibalno odzivati na glasbo že v prvem letu življenja. Glasba vpliva na skladno in ritmično izrazno gibanje. Otrok poskuša preko različnih gibalno – plesnih zaposlitev slušne vtise prenesti v gibanje.Z gibanjem lahko izraža glasbene vsebine, doživetje glasbenih del, dinamiko, naraščanje in pojemanje glasnosti, višino…
Ples je vtkan v igro in gibanje otrok in spremlja vsakdanje aktivnosti. Poimenujemo ga lahko gibalni izraz. Pojavlja se kot spremljava petja, pripovedovanja, rajanja, trenutnih razpoloženjskih situacij in praviloma ne preide v zaokroženo plesno celoto.
Plesne dejavnosti načrtuje vzgojitelj; usmerja otroka v plesno ustvarjanje, postavlja temelje bodočega umetnika, plesalca ali bodočega osveščenega gledalca, ki bo znal zavzeti odnos do plesne umetnosti.
NARAVOSLOVJE – PREVERI, RAZIŠČI, PREIZKUSI
Otroke spremlja radovednost, zato je predšolsko obdobje najbolj primeren čas za vključevanje otrok v naravoslovne dejavnosti.
Začetno naravoslovje v vrtcu vsebuje zelo preproste postopke iz vsakodnevnega življenja kot so merjenje, razvrščanje, primerjanje, urejanje, primerjanje.
Najbolj pomembno pri tem pa je, da otroci spoznavajo naravo, se spontano učijo in da pri dejavnostih uživajo.
NAMEN: Pomoč otrokom pri spoznavanju različnih pojavov s katerimi se srečujejo skozi svoje življenje.
CILJ: Spoznavanje snovi, prostora, zvoka in svetlobe.
PRAVLJIČNE URE
Pravljice igrajo v otrokovem zgodnjem razvoju nenadomestljivo in enkratno vlogo. Otrokov svet in njegovo doživljanje je pravljično, zato otrok tudi rad posluša pravljice, ki ga v nekem smislu osvobajajo.
Literarnoteoretično je pravljica pripovedna forma, pripoved o realnih dogodkih, ki so povezani s čudežnimi, fantastičnimi, neverjetnimi dogodki, močno je prežeta z domišljijo, zakoreninjena je v podzavestnem in mitičnem.
Otrok se uči in razumeva življenje korak za korakom. Ta pot k odraslosti ni zmeraj lahka in ob tem otrok spoznava tudi smiselnost življenja ter sožitja z drugimi.
V domišljiji se poskuša enačiti s pravljičnimi junaki, pa čeprav samo za trenutek. Ta pozitivna čustva se globoko vtisnejo v otrokovo zavest in celo podzavest, dajo mu moč, da razvije svoje lastno mišljenje, seveda ustrezno njegovi razvojni stopnji. Tako ob vsakokratnem poslušanju pravljice odkrije nove odnose med svojimi izkušnjami in tudi njegovo besedno izražanje postane bogatejše (prim. Milčinski, 1992: 17).
V ljudskem slovstvu je veliko preprostih otroških pesmic (izštevank, nagajivk, prstnih iger, igrivih in nesmiselnih rimank ipd.) in nežnih uspavank, kar ravno dokazuje, da so se starši že nekdaj zavedali, da je otrokom za razvoj potrebna tudi živa govorjena beseda.
Z otrokom se pogovarjamo, ga spodbujamo, da dviguje zavihke v knjigi, obrača liste idr. V sodobnem času je bogata ponudba igralnih slikanic (to so različne gibljivke, izrezanke, tipanke idr.), pa tudi slikanic z zelo malo besedila.
Otroku beremo poezijo, tako iz slikanic kot iz obsežnejših pesniških zbirk, otrok uživa v ugankah. Z dramskimi besedili – le teh je med otroškimi knjigami izjemno malo – otroka lahko spodbudimo k preprostim uprizoritvam,
Zbirke pravljic, pesniške zbirke, daljše zgodbe, otroške romane ipd. otroku beremo v nadaljevanjih. Otroku beremo tudi informativne (poučne) knjige, priročnike, atlase, enciklopedije… informacije na internetu, predvsem za področja, ki zanimajo otroka. Posežemo predvsem po otroških in mladinskih informativnih knjigah. Toda, kadar nas otrok sprašuje, lahko posežemo tudi po priročnikih za odrasle: ko iščemo odgovore, otroka navajamo, da je knjiga vir informacij in znanja.
CICIBANOVE GIBALNE URICE
Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja, saj je otrokov organizem najbolj izpostavljen vplivom okolja. Ustrezne gibalne dejavnosti so predvsem v predšolskem obdobju ključnega pomena za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj, poleg tega vplivajo tudi na otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti. (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne obvladovati svoje roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje, dobro se počuti, pridobi si samozaupanje in samozavest. (Kurikulum za vrtce, 1999).
Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek itn.) do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo. (Kurikulum za vrtce, 1999).
Cilji z vidika razvoja gibalnih sposobnosti: razvijanje koordinacije oz. skladnosti gibanja (koordinacije gibanja celega telesa, rok in nog), ravnotežja; povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora; razvijanje prstnih spretnosti oz. t. i. fine motorike; razvijanje moči, natančnosti, hitrosti in gibljivosti.
Otroci spoznavajo različne športe, jih preizkušajo in spoznavajo njihove koncepte. Skozi vsa pomembna gibanja otroštva vadba poteka skozi ogrevanje, veliko teka v igri, aerobno razgibavanje tudi s pomočjo pripomočkov, ter glavni del vadbe, kjer se osredotočimo na določen šport, ga preizkusimo in včasih tudi nadgradimo. Vsej vadbi sledijo tudi poligoni, ki nas vse obsežno gibalno razveselijo. Ob koncu vadbe otrok svojo prisotnost označi v dnevnik z nalepko.
LJUDSKI PLESI OTROK
Ljudski plesi, tradicionalni plesi posameznih dežel, so se razvili sami in jih ni nihče »izumil«. V njih so pogosto ohranjene značilnosti, ki so imele nekoč magičen in obredni pomen. Pojem ljudskih plesov pomeni plese, ki so za določeno obdobje značilni za najširše plasti ljudstva. Izvirajo iz izročila, ki je podedovano iz davnine in ga časovno ni mogoče natančno opredeliti, ali pa so bili zavestno prevzeti od drugod v nekem času in so se potem priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in prilagajali gibnosti prevzemnika.
V ospredju je skupina, ki lahko izbere ali spodbuja pare in posameznike, da se izkažejo s svojo spretnostjo.
Otroški plesi razvijajo otrokov občutek za disciplino in obvladovanje lastnega telesa, obvladovanje posameznih delov telesa in njihovih gibalnih sposobnosti in spretnosti. Vzgaja dobre reflekse, obvladanje ritma in prostora ter razvija celotne otrokove psihomotorične sposobnosti in spretnosti.
OTROŠKO GLEDALIŠČE
Gledališka vzgoja predstavlja eno izmed najučinkovitejših načinov prepoznavanja talentov vpletenih, saj je do predstave dolg proces, ki je za prepoznavanje neprecenljiv. Ta umetnost združuje najrazličnejša umetniška izrazila in zmanjšuje posameznikovo stresno izpostavljanje. Združuje elemente kot so gib, glasba, ples, smisel za čas in prostor, likovno občutljivost in tehnične spretnosti.
Za otroke so lutke zanimive tudi iz tega stališča, ker imajo čudežno moč, lahko se spreminjajo, začarajo, povečajo, pomanjšajo, lutka lahko poleti, lahko tudi razpade, rastline in živali pa lahko govorijo.
JOGA ZA OTROKE
Otrokovi primarni potrebi sta potreba po gibanju in igri. Ko začne otrok obvladovati svoje telo, začenja čutiti ugodje, veselje, varnost ter si pridobiva zaupanje in samozavest. Z jogo dosegamo cilje s področja gibanja: omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok, zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju, razvijanje gibalnih sposobnosti, pridobivanje zaupanja v svoje telo, spoznavanje pomena sodelovanja in spoštovanja, razvijanje koordinacije ter ravnotežja.
PRIPRAVA LIKOVNIH RAZSTAV
Razstave likovnih izdelkov otrok postavljamo v Europarku, Supernovi in drugih razstaviščih.
